Nobene logike ni, da ob maščobi, ki je bolj kalorična in škrobu, ki povzroča večjo glikemično obremenitev, obdavčujemo sladkor.

Trošarino na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah sta predlagali ministrstvi za zdravje in kmetijstvo, ki je pristojno za pridelavo in predelavo hrane.  Ključni razlog za uvedbo je čezmerno uživanje sladkih brezalkoholnih pijač v Sloveniji, to pa naj bi imelo številne negativne učinke na zdravje. Kot posebej ranljivo skupino, kjer je zaznati veliko negativnih učinkov na zdravje, se omenjajo mladostnike, zato s strokovnimi argumenti pri pripravi zakona sodeluje ministrstvo za zdravje.
Odbor državnega zbora za zdravstvo je 22. marca 2013 na 9. nujni seji takratnega sklica celo opravil javno obravnavo predloga zakona, ki jo je zahtevala stranka Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija. »Ne bom tratil časa, vse je bilo povedano. V celoti podpiramo ta ukrep,« se je med razpravo opredelil predsednik zdravniške zbornice dr. Andrej Možina. 
Vlada Mira Cerarja je 22. oktobra letos objavila seznam tako imenovanih horizontalnih ukrepov za večje proračunske prihodke in na seznam uvrstila tudi trošarino za sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah. Načrtuje, da bo državni zbor zakon o novi dajatvi uzakonil še decembra. Vlada po prvih izračunih pričakuje osem milijonov evrov, zaradi nove dajatve pa naj bi se poraba sladkih pijač znižala za 11 odstotkov.

Odločno proti davku

Potem, ko so bile dolgo časa na črnem seznamu škodljive hrane maščobe, še posebej holesterol, se po zaslugi novih spoznanj ta njihova aktualnost manjša, v ospredje pa stopa sladkor.  Poraba se je izrazito povečala v zadnjem stoletju, kar naj bi imelo za posledico velikanski porast debelosti in epidemijo diabetesa tipa 2. Kako resno gre torej sploh jemati takoimenovana »znanstvena priporočila« o zdravi prehrani, če se tako diametralno spreminjajo? Vsem je dobro znana  prehranska piramida, lansirali so jo v ameriškem ministrstvu za kmetijstvo, po kateri so zadnjih dvajset let globalno povzemali strokovne prehranske smernice. Dolga desetletja smo se tako tresli pred maščobami, jih odrivali na rob krožnika in se križali še posebej pred drobovino in školjkami, da si ne bi pokvarili holesterola, medtem pa je svet postajal vse težji in leta 2006 so razglasili epidemijo diabetesa. Čeprav smo imeli prehransko piramido ali pa prav zaradi nje, je danes prekomerno težkih in debelih več kot dve milijardi Zemljanov, medtem ko je diabetikov že 382 milijonov. Zdaj strokovnjaki ugotavljajo, da so prav izdelki iz žit, riž, testenine, krompir in druga visoko glikemična živila, ki so na dnu piramide, kot najbolj priporočljiva, tista hrana, ki na porast debelosti najbolj vpliva. Debelost svetovno gospodarstvo vsako leto stroškovno udari za dva bilijona ameriških dolarjev, kolikor znašajo skupaj stroški terorizma in vojn. To pa pomeni, da postaja problem debelosti vse večja grožnja svetovnim gospodarstvom.

Kaj pravi slovenska stroka?

Ob teh katastrofalnih kazalnikih je jasno, da nihče nima pravega odgovora na vprašanje, kako zaustaviti debeljenje prebivalstva. Če povzamemo svetovno zdravstveno organizacijo, na naše zdravje vplivajo predvsem: družbena neenakost, izobrazba, (ne)zaposlenost in posameznikov položaj v družbi.  Pri tem je pomen sladkih pijač zelo majhen, kar dokazuje tudi študija, opravljena v Sloveniji med leti 2003 in 2005 o prehranskih navadah mladostnikov pred vstopom v srednjo šolo. Študija je zajela nekaj več kot dva tisoč mladih, ki so izpolnili prehranski vprašalnik o tem, kako pogosto uživajo mleko, meso, ribe, škrobna živila, sokove itd.   
Izkazalo se je, da so debeli mladostniki imeli na splošno prevelik dnevni kalorični vnos in da so enostavno pojedli preveč hrane. Izločeno ni bilo niti eno posamezno živilo, ki bi dokazano vplivalo na debelost, kar je tudi skladno z znanimi mednarodnimi študijami (Togo s sodelavci). Avtorica študije je živilska tehnologinja dr. Nataša Mis, prav tista, ki danes »strokovno« zagovarja obdavčenje sladkih pijač. Najmanj kar lahko rečemo je, da narobe tolmači izsledke svojega lastnega dela.
Kot sem nedavno zapisala v sobotni prilogi Dela, vplivajo na življenjski stil sodobnega človeka, od katerega je odvisno ali bo debel in bolan, različni dejavniki, med katerimi je vsaj tako kot hrana pomembno tudi gibanje. Pričakovati, da bomo z obdavčitvijo sladkih pijač res lahko reševali problem debelosti in diabetesa je utopično in zamegljuje bistvo problema. Če se bodo družbenoekonomske razmere še naprej slabšale, lahko pričakujemo, da bo debelost in z njo povezane bolezni, predvsem diabetes tipa 2, zavzemala samo še večji obseg. Zato bi bil že čas, da Ministrstvo za zdravje, ki pripravlja strokovno podlago taksacije sladkih pijač ugotovi, da so razlogi za davek strokovno neutemeljeni in podpre pozitivno naravnane spodbude za boljši življenjski stil.

Sladkor vsaj tako slab kot škrob in maščoba

Na nacionalni televiziji so se zavzeli za davek na sladke pijače, češ da je strokovno utemeljen: v eni kokakoli, so pokazali,  je namreč 35 gramov sladkorja ali 7 zavitkov sladkorja po 5 gramov. Vendar pa je bolj kot sladkor za presnovo obremenjujoč škrob, ker višje dvigne krvni sladkor po obroku in ga s kruhom, testeninami, krompirjem in rižem pojemo veliko preveč. Zato se morajo diabetiki škroba še posebej ogibati in ga povsem črtati iz prehrane, kadar je sladkor slabo urejen. 
Če pa pogledamo kalorično vrednost, bolj kot sladkor, redi maščoba. V gramu maščobe je enkrat več kalorij (9 kcal) kot v gramu ogljikovih hidratov, ki sestavljajo sladkor (4 kcal). Zato moramo v prvi vrsti reducirati maščobo, kadar želimo urediti svojo težo.  V povprečju Slovenci uživamo preko 40 % maščob, kar je nad priporočili. Nobene logike ni, da ob maščobi, ki je bolj kalorična in škrobu, ki povzroča večjo glikemično obremenitev, obdavčujemo sladkor.

Tekst: DARJA LOVŠIN

                                   glikemični indeks       kalorije

KRUH,  kos  60 g            GI= 70                140 kcal

SLADKOR  7 žličk          GI = 65               140 kcal        

KLOBASA  (pol)       ne dviguje                140 kcal