Diabetično obolenje živcev ali nevropatija prizadene najmanj polovico ljudi z diabetesom. Obstajajo različni tipi živčnih obolenj, ki se kažejo bodisi v odsotnosti občutka v stopalih ali v dlaneh, bolečini v nogah in problemih s funkcioniranjem različnih delov telesa, vključno s srcem, očmi, želodcem, ledvicami in penisom. Pomanjkanje občutljivosti v stopalih lahko pri ljudeh z diabetesom pripelje do poškodb, ki jih ne občutijo, nastanejo rane in posledično lahko pride do amputacije.

Okoli 60 do 70 % diabetikov ima blago do hudo obliko okvare živčevja. Skoraj 30% diabetikov, ki so stari 40 let in več, vsaj na enem področju na nogah ne občuti ničesar. Dlje časa, ko traja diabetes, večja je verjetnost, da bo prišlo do poškodbe živčevja. Zaradi  previsokega krvnega sladkorja nastaja v živčnih vlaknih preveč škodljivega sorbitola, obenem pride do znižanja mioinozitola in spremembe celične membrane živca, kar povzroči slabšo prevodnost za impulze (t.i. demielinizacija) in kasneje propad živca. Obenem so z glikozilacijo prizadete tudi male žilice, ki živce prehranjujejo, kar vodi v dodatno okvaro živčnih vlaken. Nastalih sprememb z zdravljenjem ne moremo popraviti in so nepovratne. Pri tem lahko pomembno vlogo igra urejen diabetes, ki lahko do 60 % zmanjša možnost za nastanek diabetične nevropatije.
Znaki za diabetično nevropatijo so lahko prisotni dolgo časa, lahko pa tudi začasno izginejo. Vsekakor pa so manj opazni, ko je raven glukoze v krvi stabilna in znotraj normalnega območja. Bolniki na začetku opisujejo različne težave predvsem v okončinah: mravljinčenje, mrazenje, zmanjšan občutek za toplo in hladno, pekoče bolečine v mišicah v mirovanju, krče v mišicah, nemirne noge. Na začetku so lahko pretirano občutljivi za dražljaje (npr. dotik sproti bolečino), kasneje pa dražljajev ne zaznavajo več – ne čutijo več in ne zaznajo dotika na podplatu ali vroče vode, v kateri umivajo noge. Tu gre predvsem za prizadetost  enzoričnega živčevja. Ker ne čutijo pritiska čevlja, bolečine ali vroče vode, se na takih stopalih lahko pojavijo rane, globoki otiščanci ali opekline, ne da bi se bolniki poškodbe zavedali in jih ustrezno oskrbeli.
Ker je dodatno prizadeto motorično živčevje oslabijo mišični refleksi, moč in velikost mišic se zmanjšata. Zaradi okvare avtonomnega živčevja so lahko prizadeti različni organi kot so srce, prebavila, sečila in znojnice. Pojavijo se motnje srčnega ritma, nihanja krvnega
tlaka, upočasnjeno praznjenje želodca in dvanajstnika, zastajanje seča v mehurju, motnje znojenja. Bolnika življenjsko ogroža predvsem prizadetost srca, upočasnjeno delovanje prebavil pa povzroči nepredvidljiva nihanja krvnega sladkorja in oteži urejanje sladkorne bolezni.
Diabetična nevropatija ni ozdravljiva, vendar obstajajo zdravila, s katerimi lahko bolniki nadzorujejo bolečino. Zdravniku so na voljo različna zdravila: zdravila, ki učinkujejo lokalno (mazila, ki vsebujejo lokalne anestetike) in jih pri nas ne uporabljajo veliko, ter zdravila, ki učinkujejo sistemsko in so na voljo v obliki tablet, kapsul,injekcij.Učinkovita metoda za lajšanje bolečine je tudi TENS (transkutana elektrostimulacija), ki je enostavna za uporabo, bolniki jo lahko uporabljajo doma, je razmeroma poceni in če jo bolnik kombinira s protibolečinskim zdravilom je še posebej učinkovita. TENS je lahko primerno dopolnilo ali celo nadomestilo drugim načinom blaženja bolečine pri diabetični nevropatiji.