Ne prezriteVsi zapisi

 
 
 
 

Vsi članki

 
 
 

 
 
 

 
 
 

Kaj lahko jedo diabetiki?

Pri prehrani diabetika je prvi kriterij pri izbiri hrane glikemični indeks (GI) in glikemična obremenitev (GO), ki povesta, kako hrana vpliva na krvni sladkor. Veliko diabetikov ima metabolni sindrom, kar pomeni, da ima bolnik  hkrati s sladkorjem povišan tudi krvni tlak in maščobe, zato je treba paziti tudi na vnos soli in trdih (nasičenih) maščob.
Večinoma se lahko s spremembo življenjskega stila in zmanjšanjem prevelike telesne teže krvni sladkor zelo dobro uravna. Kadar pa ni volje za poseg v slabe življenjske navade,  je treba skrbno izbirati živila po njihovem glikemičnem vplivu. V treh nadaljevanjih bomo bralcem Dite predstavili najpogostejša živila in njihov pomen v prehrani diabetičnega bolnika.

Jajca

Zadnja leta se je zaradi spoznanja, da jajca nimajo bistvenega vpliva na krvni holesterol uradno meja zdravega uživanja pomaknila navzgor, od dveh na tri jajca tedensko. Beljak je najbolj kvalitetna beljakovina, kar jih lahko dobimo in še brez dodatnih maščob, holesterol iz rumenjaka pa je nenevaren, zato so jajca zdrava izbira ne le v prehrani otrok, ki za rast potrebujejo več beljakovin, temveč tudi  v prehrani diabetikov.   Jajca nimajo nobenega vpliva na krvni sladkor, ker ne vsebujejo ogljikovih hidratov, zato jih lahko diabetiki brez skrbi vključijo v svojo prehrano; za sladkorne bolnike so bolj priporočljiva od kruha.

Arašidi

Ker so diabetiki še posebej ogroženi z boleznimi srca in ožilja, je zanje priporočljiva hrana, ki te bolezni preprečuje, torej taka, ki zmanjšuje mašenje arterij.  To pa so živila, ki vsebujejo veliko vitamina C in E ter betakaroten. Dobri viri vitamina E so orehi, mandlji, lešniki, arašidi  in sončnično seme.  Vitamina E v hrani živalskega izvora skorajda ni, v sadju in zelenjavi ga je le malo, največ pa ga je v olju, pri čemer je koruzno olje bolj bogato s tem vitaminom od sončničnega.
Arašidi ne dvigujejo krvnega sladkorja, so pa zelo kalorični, zato ne priporočamo več kot prgišče arašidov na dan.

Banana

Banane pomirjajo želodec in varujejo želodčno steno pred kislino in ulkusi, tako da spodbujajo razmnoževanje celic in sluzi, ki tvorijo močnejšo pregrado med želodčno steno in razjedajočo kislino. Banana je eden najbolj bogatih virov kalija. Kalij znižuje krvni tlak in je naravno zdravilo za hipertenzijo. Zelo pomemben je za pravilno delovanje vseh celic, tkiv in organov ter igra ključno vlogo pri prenašanju živčnih impulzov ter raztezanju mišic, zato pomanjkanje kalija najprej občutimo v mišicah in živčnem sistemu.
Glikemični indeks banane je 62, vendar je njeno glikemično breme na porcijo relativno majhno -16. Za dvig sladkorja banana še zdaleč ni tako nevarna, kot porcija riža.

Brokoli

Jejte brokoli, saj je bogat s kromom, mineralom v sledeh, ki izjemno dobro vpliva na krvni sladkor. če imate diabetes tipa 2, lahko krom pomaga uravnavati krvni sladkor, tako se pogosto zmanjša potreba po zdravilih.. če imate prediabetes, vas lahko krom reši bolezni. Celo, če imate n iuzek krvni sladkor, ga lahko krom zviša do normalne meje.  120 g brokolija vsebuje 22 mikrogramov kroma, kar je desetkrat toliko, kot katerakoli druga hrana.
Glikemični indeks brokolija je nizek, zato naj ga diabetiki čim večkrat vključijo v svojo prehrano, priporočamo pa ga tudi pri prediabetesu, ko se glikemija zadržuje nad normalnim nivojem glukoze v krvi.

Jogurt

Jogurt je prastaro zdravilo, ki deluje proti bakterijam in raku. 225 g jogurta na dan spodbuja tvorbo gama interferona in tako krepi imunski sistem. Spodbuja tudi delovanje ubijalskih celic, ki napadajo viruse in rakave celice.  Preprečuje prehlade in druga vnetja dihalnih poti, to so stanja, ki pri diabetikih dvigujejo krvni sladkor, zato jim vsakodnevno merico jogurta še posebej priporočamo.  Ker vsebuje veliko kalcija, je zelo dobra preventiva pred osteoporozo.
Glikemična obremenitev sadnega jogurta z manj maščob je na porcijo 11, zato zmerno dviguje krvni sladkor, še manjši pa je vpliv navadnega jogurta. Skupaj z riževimi ploščicami je jogurt odlična izbira za diabetično malico.

Granatno jabolko

Granatno jabolko zagotavlja 12 % dnevnih potreb po vitaminu C in 16 % po vitaminu K. Vsebuje polifenole in flavonide, ki so znani kot močni antioksidanti. Semena so izvrsten vir vlaknin, zato jih lahko priporičamo v diabetični prehrani. Znanstvenih študij, razen laboratorijskih, ni veliko, proučevali so vpliv na bolnike s hipertenzijio in zabeležili v dveh tednih jemanja znižan sistolični tlak, pitje soka lahko pomaga pri virusnih okužbah, izvleček granatnega jabolka pa je  izkazal antibakterijski učinek na zobne obloge.
Ocenjeno glikemično breme na porcijo je 18, kar pomeni približno petino dovoljene glikemične obremenitve na dan. Če je vaš krvni sladkor povišan, granatno jabolko ni najboljša izbira, pa tudi drugo sadje ne.

Kruh

Beli in črni kruh imata višji glikemični indeks (GI)  od sladkorja, pri čemer glede na GI ni dosti razlike ali imate za zajtrk beli ali črni kruh. Kruh je tipično škrobno živilo, škrob pa je tista prehranska sestavina, ki najbolj dvigne krvni sladkor. Namesto, da iščete nadomestne variante kruha, računajte raje s tem, da se boste morali pri dalj časa trajajočih višjih vrednostih krvnega sladkorja kruhu za nekaj dni odpovedati.
Večine vrst kruha sladkornemu bolniku visoko in hitro dvigne krvni sladkor.  Glikemični indeks polnozrnatega kruha je 51, glikemično breme na porcijo pa – 7. Zmerna količina kruha za diabetični zajtrk sta dve 30 gramski rezini, vsaka vsebuje 15 gramov ogljikovih hidratov.

Meso

Čeprav meso nima neposredne nevarnosti za krvni sladkor po obroku, naj porcija ne bo večja od dlani, zraven pa čim več zelenjavne prikuhe in čim manj škrobnih prilog (krompir, riž). Ena od najbolj zdravih vrst mesa je kunčje, zato ga večkrat uvrstite na svoj jedilnik. Meso se vse bolj uveljavlja v novih trendih zdrave prehrane, bodisi v paleo dieti, ki se zgleduje po pradavni hrani paleolitskega človeka ali v dieti LCHF, ki priporoča manj ogljikovih hidratov in več maščob. Večja količina mesa poveča verjetnost nastanka ledvičnih kamnov.
Meso nima vpliva na dvig krvnega sladkorja po obroku, ker vsebuje beljakovine in maščobe, te pa presnavljamo več ur, kar se na glikemiji skorajda ne pozna. Ker meso ne vsebuje ogljikovih hidratov, ga ne boste našli na glikemičnih lestvicah.

Riž

Riž je tipično ogljikohidratno živilo, kar pomeni rdečo luč za sladkorne bolnike. Velikim razlikam v zmožnosti riža, da dvigne krvni sladkor, botruje posebna vrsta škroba, imenovana amiloza. Več amiloze pomeni nižji glikemični indeks in obratno.  Rjavi riž vsebuje več vlaknin, zato se večkrat odločite za to vrsto. Če riž pred kuhanjem namočimo in vodo pred kuhanjem odlijemo, se zrnje zmehča, zato je prej kuhan, pa tudi nekaj škroba se znebimo. Predlagamo, da riž vselej pripravite v kombinaciji z zelenjavo, ki bo zmanjšala glikemično obremenitev.
Glikemični indeks  riža sega od 45 do 95, v povprečju pa je na naših jedilnikih riž, ki hitro dvigne krvni sladkor, zato naj se diabetiki pri rižu čim bolj omejijo.  

Zelje

Zelje je dober vir vitaminov K in C ter vlaknin. Kar nekaj študij je potrdilo preventivni vpliv na rakava obolenja, predvsem črevesna. Učinkovina, ki v zelju (brokoli, cvetača, brstični ohrovt) najverjetneje zavira maligna obolenja so indoli, zato je bolje jesti zelje surovo ali le malo pokuhano, ker kuhanje indole uničuje. V ljudski medicini zelje uporabljajo za zdravljenje razjed, revmatizma in celo melanholije. Zelje dobro vpliva na prebavo.
Zelje ima zanemarljiv glikemični indeks in je v prehrani diabetika super živilo. Zaradi obilja vlaknin pomaga zniževati tudi krvni holesterol.  

 

Galerija

 

Komentarji

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.