Diabetes je bolezen, ki jo lahko v več kot 90 odstotkih preprečujemo, tako kot tudi srčno žilne bolezni, pa vendar se je v tridesetih letih intenzivnih preventivnih akcij smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja izrazito zmanjšala, medtem ko je diabetes v skokovitem porastu.

V zadnjem času pretresajo področje zdrave prehrane nova spoznanja o povsem drugačnem vplivu maščob - nasičenih, nenasičenih, večkrat nenasičenih, transmaščob in holesterola - na človeško telo, kot so doslej trdili prehranski strokovnjaki. Raziskave naj ne bi potrdile nobene povezave med maščobami in holesterolom iz hrane ter srčnimi boleznimi, nasprotno, naravne maščobe naj ne bi bile nevarne za človeka, ampak so že od vekomaj predstavljale zelo pomemben del človeške prehrane, nujen za normalni razvoj in delovanje organizma.

Maščobe proti ogljikovim hidratom

Pri tem nikakor ne gre za nova spoznanja, ki bi bila plod raziskav zadnjega desetletja, temveč imamo te podatke na voljo najmanj od tridesetih let prejšnjega stoletja, ko je dr. Weston Price omogočil sodobnemu svetu pionirski vpogled v prehrano naših prednikov. Ugotovil je, da pri 14 narodnostnih skupinah, kolikor jih je preučeval in so živele zelo izolirano od ostalega sveta ter uživale tradicionalno hrano, ki je temeljila na beljakovinah in maščobah živalskega izvora, niso poznali civilizacijskih bolezni.  Ko so domorodci začeli prevzemati prehrano moderne civilizacije, so se vse te bolezni pojavile v zelo kratkem času. Skupaj z uživanjem predelane hrane so so pojavile še deformacije okostij, čeljusti, demenca in karies.

Kakšna je kemijska sestava naravnih maščob, ki so jih te skupine uživale? Ribe, morski sadeži, drobovje divjih ali domačih živali, rumenjaki, mleko, sir in maslo živali, ki se pasejo;  maščobe iz teh živil  vsebujejo vitamine A, D in K2, ki jih rastlinska hrana nima. Ti vitamini so topni samo v maščobah in od njih je odvisna absorbcija vseh drugih prehranskih sestavin: beljakovin, mineralov in vitaminov. Ali drugače rečeno, brez snovi, ki jih najdemo samo v živalskih maščobah, je vnos drugih hranljivih snovi neuspešen.

Znanost že nekaj časa pozna te podatke in podatke podobnih raziskav, pa začuda še vedno velja prehranska piramida, ki temelji na večinskem uživanju ogljikovih hidratov.  Vedno več strokovnjakov in študij pa podpira spoznanje, da je pravilna prehranska piramida v bistvu obrnjena na glavo in uvršča enostavne ogljikove hidrate, kot so kruh, testenine in riž v skupino živil, ki jih je potrebno uživati najmanj.

Manjša smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja

Vzporedno s kampanjo proti maščobam in holesterolu, ki jo je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začelo ameriško ministrstvo za kmetijstvo, je prehranska industrija začela preplavljati trg z »light« izdelki, ki imajo manj maščob, sledila pa je farmacevtska industrija, ki ima s statini (zdravila za zniževanje holesterola) najbolje prodajana zdravila na svetu, pa čeprav lahko holesterol zelo učinkovito in hitro znižamo s prehrano, ki vsebuje več vlaknin. Kampanja je v dveh desetletjih privedla do zmanjšanega uživanja maščob in večjega uživanja zdravil za zmanjšanje povišanih krvnih maščob. V tem času se je zmanjšala umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni, na drugi strani pa je hkrati s povečanim vnosom ogljikovih hidratov, katerih uživanje je najprej propagiralo ameriško ministrstvo za kmetijstvo, njihove smernice pa so povzeli po vsem svetu, naraščala epidemija debelosti in diabetesa. Na dnu prehranske piramide, po kateri so zadnjih dvajset let globalno povzemali strokovne prehranske smernice, so izdelki iz žit, riž, testenine, krompir, oziroma visoko glikemična živila, ki se med presnovo spreminjajo v krvni sladkor.

Graf 1: Smrtnosti zaradi srčno žilnih bolezni v ZDA (vir: Ameriško združenje za kardiovaskularno angiografijo )

 Graf 2.: Število in delež diagnosticiranih diabetikov v ZDA (vir: Center za nadzor bolezni in preventivo)

Na grafih lahko vidimo, da se je delež smrtnosti zaradi srčno žilnih bolezni z leti zniževal, medtem ko je diabetes v strmem porastu. Leta 1970 je na sto tisoč prebivalcev zaradi bolezni srca in ožilja umrlo 500 bolnikov, leta 2002 pa samo še pol toliko. Po drugi strani so leta 1962 v ZDA diagnosticirali 2 milijona diabetikov, leta 2006 pa skoraj 18 milijonov. Srčno žilne bolezni v razvitem svetu še vedno terjajo največji smrtni davek, pri čemer je eden pomembnih dejavnikov tveganja za usodni srčno žilni zaplet prav diabetes.

 (Pre)pozno preprečevanje diabetesa

Ali je možno, da bi bilo z drugačno prehransko politiko, ki bi v prvi vrsti temeljila na zmanjševanju deleža ogljikovih hidratov debelosti in diabetesa veliko manj? Medtem ko je bilo preprečevanje srčno žilnih bolezni s strani Svetovne zdravstvene organizacije in mednarodnih ter nacionalnih združenj že od osemdesetih let prejšnjega stoletja prioriteta, se je preventiva diabetesa v svetovnem merilu začela relativno pozno, leta 2006 z razglasitvijo diabetesa za svetovno epidemijo. Dve leti zatem smo v Sloveniji šele dobili prve uradne podatke o številu diabetikov (125.000, Inštitut za varovanje zdravja), mejnik je bila nacionalna konferenca Spremenimo diabetes, na kateri so bili podatki objavljeni, nato pa so se začela intenzivnejša prizadevanja strokovnih in nevladnih organizacij za preprečevanje bolezni.  Da je diabetes v Sloveniji objektivno še vedno zapostavljen, priča tudi uradna stran Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja R Slovenije, na kateri med področji dela ob dobro zastopanih srčno žilnih boleznih zaman iščemo diabetes. 

Tekst: MATEJ LOVŠIN, D.L.