Osteoporoza - obolenje, ki prizadene vse več vedno mlajše populacije, med katerimi je tudi znaten delež diabetikov, predstavlja velik izziv za znanstvenike na vseh celinah. Osteoporoza danes prizadene vsako drugo žensko in vsakega četrtega moškega po petdesetem letu starosti. Na naraven način se je osteoporozi mogoče učinkovito zoperstaviti z obilico ciljnega gibanja in splošne telesne dejavnosti in s prehrano. Osteoporotična dieta že od nekdaj na piedestal postavlja mineral kalcij, kateremu se je kmalu pridružil še vitamin D, sledil je vitamin K. Japonski znanstveniki so ugotovili, da utegne vitaminska  kombinacija vitamina D in K2 (vitamin K1, ki se kopiči v jetrih, nima učinka) tradicionalnemu kalciju celo odvzeti primat v boju proti usihanje kostne mase.
Med mineralnimi snovmi ameriški in britanski znanstveniki na podlagi izsledkov svojih najnovejših raziskav poudarjajo še pomen peterice, ki vključuje baker, bor, cink, magnezij in silicij. Njim ob bok pa stopata še aminokislina l-lizin in mineral stroncij, katerega vpliv na gostoto kosti so strokovnjaki s klinike Mayo začeli proučevati že pred 50 leti.  Ugotovili so, da stroncij močno spodbuja tvorbo novega kostnega tkiva (osteblasti), obenem pa je zaradi svoje strukture stroncij gostejši od kalcija in zato bolj odporen na osteoklaste, ki razgrajujejo kostno maso in botrujejo njeni fragilnosti. Izsledki najnovejše raziskave na prostovoljcih pričajo, da se je pri ženskah, ki so poleg običajne antiosteoporitične terapije uživale še stroncij, tveganje za zlom kosti že v prvem letu zmanjšalo skoraj za polovico (49%). Denzitometrija pa je pokazala, da se jim je kostna gostota v ledveni in prsni hrbtenici v tem času povečala povprečno za 14,4%, v vratni pa za 8,3%. 

 NM