Diabetes je najpogostejši vzrok kronične ledvične odpovedi. Letos je dan ledvic 14. marec posvečen akutni ledvični odpovedi. Kako preprečiti ta zaplet in kako živeti z njim?

Akutna ledvična okvara pomeni nenadno poslabšanje delovanja ledvic, ki se lahko pojavi že v nekaj urah ali dneh. Ob svetovnem dnevu ledvic bosta Slovensko nefrološko društvo in Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije (ZDLBS) opozarjala še na pomen delovanja ledvic in zgodnje odkrivanje ter preprečevanje kronične ledvične bolezni. Tudi letos bodo društva ledvičnih bolnikov ob pomoči drugih prostovoljcev postavila informacijske točke v avlah bolnišnic in trgovskih centrih, na katerih bodo delili zloženke, merili krvni tlak ter krvni sladkor. Za informacijske točke v zdravstvenih domovih bodo poskrbeli zavodi za zdravstveno varstvo, ki izvajajo program CINDI. 

Lani je bilo brezplačno testiranje prisotnosti beljakovin v seču organizirano v 22 bolnišnicah in zdravstvenih domovih po Sloveniji, udeležilo pa se ga je 1.973 ljudi. Pri nekaj več kot 7 % (142 ljudi) je bila ugotovljena povišana vrednost beljakovin v seču, zato so bili napoteni na ponovno testiranje k osebnemu zdravniku. »Ugotavljanje prisotnosti beljakovin v seču je preprost test, ki pokaže na možno prisotnost kronične ledvične bolezni. Največkrat zaradi nje zbolevajo ljudje s sladkorno boleznijo, arterijsko hipertenzijo in tisti z boleznimi srca in ožilja. Če kronično ledvično bolezen odkrijemo v zgodnji fazi, lahko dovolj zgodaj ugotovimo vzrok in z zdravljenjem upočasnimo njen potek. Zgodnje odkrivanje ledvične bolezni pa je pomembno tudi zato, ker je ta bolezen hkrati opozorilo, da je tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in njenih zapletov pri taki osebi povečano kar do 20-krat. Če varujemo ledvice, hkrati ohranjamo zdravo srce,« opozarja doc. dr. Jelka Lindič, dr. med., iz Kliničnega oddelka za nefrologijo Univerzitetnega kliničnega centra  Ljubljana.

Kot pojasnjuje prof. dr. Damjan Kovač, dr. med., iz Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana, je potek akutne ledvične okvare odvisen od bolezni, ki je do nje pripeljala. »Kadar akutno ledvično okvaro hitro ugotovimo in vzrok lahko odstranimo, se delovanje ledvic ob zdravljenju hitro popravi. Kadar težave trajajo več dni ali če bolezni, ki je to povzročila, ne moremo hitro pozdraviti, pa je včasih potrebno prehodno zdravljenje s hemodializo. Akutna okvara ledvic sicer redko privede do končne odpovedi ledvic,« pravi dr. Kovač. Ob tem opozarja, da akutna okvara ledvic pomeni večje tveganje za kasnejši nastanek kronične ledvične bolezni. Sicer so k akutni okvari ledvic bolj nagnjeni starejši ljudje in tisti, ki že imajo kronično ledvično bolezen, pa tudi bolniki s srčnim popuščanjem, jetrno cirozo in sladkorno boleznijo. Vzroki za naglo okvaro ledvic so različni, pojasnjuje dr. Kovač: »Do nenadnega poslabšanja delovanja ledvic lahko pride zaradi hude driske ali bruhanja, močnega znojenja ob vročini, če ob tem ne popijemo zadosti tekočine, in zaradi nenadne izgube večje količine krvi. Povzročijo jo lahko razna zdravila, kot so na primer protibolečinska zdravila iz skupine nesteroidnih antirevmatikov ali nekateri antibiotiki, in nekatera vnetja ledvic. Lahko se pojavi pri hudem popuščanju srca. Akutno okvaro ledvic povzroči tudi zapora odtoka seča iz ledvic, kar se zgodi na primer zaradi ledvičnih kamnov. Pri  moških je zapora toka seča najpogosteje posledica povečanja prostate.«

V primeru končne ledvične odpovedi je potrebno ledvično funkcijo nadomestiti. Obstajajo trije načini nadomestnega zdravljenja: hemodializa, trebušna dializa in presaditev ledvic. Najpogosteje uporabljena metoda je hemodializa. To je postopek čiščenja krvi z umetno ledvico, imenovano dializator. Skozi žilni pristop, ki je ponavadi na roki, se kri spelje v dializni aparat, kjer se prečisti in potuje nazaj v telo. Hemodializa se izvaja  v dializnih centrih, 4 do 6 ur, 2 do 3 krat tedensko.

                KLJUB AMPUTACIJI IN DIALIZI, ŠESTKRAT NA TRIGLAVU (iz revije Dita)

Tekst: Neža Majdič, dr.med

Darko Penca. 53-letni gospod je, kljub amputaciji noge in odpovedi ledvic, še vedno zelo aktiven. Zadnjih sedem let je koordinator za članstvo ter prevoze in izlete v Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije, redno se športno udejstvuje in skrbi za dom. »Omejitev nam ne postavi bolezen, temveč mi sami,« rad poudari.

Kdaj in kako se je sladkorna bolezen prvič pojavila?

Zbolel sem pred štiridesetimi leti. Imam diabetes tip 1. Bolezen je imela tudi moja sestra in nekaj drugih sorodnikov. Začelo se je z bolečinami v hrbtenici, zaradi česar sem šel na pregled k osebni zdravnici. V sklopu preventivnega laboratorijskega pregleda krvi so ugotovili, da je raven sladkorja zelo visoka. Prvi dve leti sem se zdravil s tabletami, potem pa sem hitro pristal na inzulinu.

Kako je bolezen potekala od tu naprej?

Pred devetimi leti so mi, kot posledica neurejenega sladkorja, odpovedale ledvice. Kar nekaj časa se namreč nisem držal strogega dietnega režima tako, kot bi se ga moral. Vrednosti sladkorja so bile tudi več kot 30mmol/l. Prvo opozorilo je bila že amputacija desne noge pred sedemnajstimi leti. Zgodba se je začela z rano na prstu, sledile so amputacije, vsakič višje, ustavilo se je pod kolenom. Poleg ledvic in noge, je sladkorna bolezen prizadela tudi moje oči. Po laserskem zdravljenju, pa se je slabšanje vida ustavilo.

Kako Ste ugotovili, da Vam ledvice ne delujejo tako, kot bi morale?

Na kontroli je diabetologinja ugotovila povišan kreatinin. Ledvična funkcija se je nato štiri leta počasi slabšala, na koncu pa pripeljala do končne odpovedi in dialize. Ker so zdravniki že zelo zgodaj vedeli, da bo sčasoma prišlo do tega, so me leto dni pred dializo pripravili na tovrstno zdravljenje. Naredili so mi fistulo, t.j. povezava med veno in arterijo, katere namen je lažje zbadanje in boljši pretok krvi. Ker odpoved ni bila tako nenadna, kot pri nekaterih drugih bolnikih, sem se z dializo lažje sprijaznil. Lahko rečem, da sva jo oba z ženo sprejela brez težav.

Kako dializa vpliva na kakovost Vašega življenja?

Za razliko od večine bolnikov, dialize ne jemljem kot neko omejitev. Od amputacije dalje sem invalidsko upokojen, tako da na področju zaposlitve dializa ni prinesla sprememb. Že pred odpovedjo ledvic nisem rad veliko potoval. Zdaj grem vsako leto za teden dni v Medulin, kjer imamo v hotelu organizirano dializo. Tovrstni dopusti so organizirani preko Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije.

Ledvična odpoved in dializa sicer lahko omejujeta določene športne aktivnosti, od vsakega posameznika pa je odvisno, kako tem omejitvam prilagodi življenje. Danes se ukvarjam z bowlingom, hodim v hribe, včasih sem tudi veliko prekolesaril. S protezo sem bil šestkrat na Triglavu.

Kako se sicer prehranjujete?

Ko sem po letih neurejene sladkorne bolezni sklenil, da tako ne gre več, sem začel z dieto, ki mi jo je predstavila diabetologinja. Odrekal sem se hrani z visokim glikemičnim indeksom, zaužil več sadja in zelenjave. Po odpovedi ledvic se je dieta zopet spremenila. Večini svežega sadja in zelenjave se izogibam. Z ženo sva se naučila, poleg tabel z glikemičnim indeksom, uporabljati tudi tiste, v katerih so podane vsebnosti kalija in fosforja v določenih živilih. Ta dva elektrolita namreč za ledvične bolnike predstavljata največje težave. Veliko receptov črpava iz knjige »Prehrana za ledvične in dializne bolnike«, avtorja Jožeta Lavrinca. V tej knjigi so predstavljeni tudi recepti in primeri jedilnika za dializnega bolnika, ki je hkrati sladkorni bolnik. Knjiga je torej vsem, ki bi si jo želeli pogledati, na voljo pri nas v Zvezi.

Poleg kalija in fosforja, moram paziti tudi na vnos tekočine. Zaužil naj bi okoli pol litra tekočine na dan. Z leti človek toliko spozna svoje telo, da zna to količino prilagoditi potrebam. Poleti ali na dneve, ko sem fizično bolj aktiven, popijem več, pozimi pa tudi manj. Izogibam se tudi slani hrani, saj natrij poveča žejo.

Kakšne so vrednosti krvnega sladkorja sedaj?

Sladkor imam sedaj primerno urejen, okoli 7,2 mmol/l. Doze inzulina sem se naučil računati sam.

Ste kdaj razmišlal o presaditvi ledvic?

Bil sem že na čakalni listi za presaditev ledvic, vendar sem si premislil. Ugotovil sem, da lahko z dializo ravno tako kvalitetno živim. Ko se sprijazniš s tem, da moraš biti trikrat na teden v dializnem centru, je to zdravljenje razmeroma prijazno in nestresno. Vedno veš, pri čem si, po presaditvi pa ti nihče ne zagotavlja, da bo vse teklo brez zapletov.

Kako dolgo že obiskujete dializni center Nefrodial?

Sprva sem bil v UKC Ljubljana, kasneje v Leonišču, zadnjih šest let pa sem v Nefrodialu. Tu sem zelo zadovoljen z osebjem, hrano in udobjem, ki ga ta zasebni center nudi.

Nam prosim opišeta Vaš vsakdan?

Na dan dialze zjutraj vstanem in se pripravim na odhod. Do dializnega centra in nazaj domov imamo organiziran prevoz. Tu imamo najprej malico, sledi okoli štiri ure sedenja ob dializnem aparatu, po koncu pa kosilo. Ko pridem domov, se zaradi utrujenosti, ki je posledica dialize, malo uležem in spočijem. Popoldne poprimem za kakšno hišno opravilo ali pa kam grem.

Primer jedilnika za sladkornega bolnika s končno ledvično odpovedjo (povzeto po knjigi Prehrana za ledvične in dializne bolnike, avtorja Jožeta Lavrinca)

Zajtrk

čaj s fruktozo – 1 dcl čaja + 1 čajna žlička fruktoze

domač neslan kruh z ovsenimi kosmiči

manj sladka marmelada, margarina

drobno jabolko

Dopoldanska malica

prava kava z malo mleka

3 rezine polnozrnatega prepečenca

Kosilo

neslana goveja juha z rezanci in korenčkom – 1 dcl, 1 manjši korenček

mlinci iz krušne moke – 80 g suhih

dušen piščanec brez kože v smetanasti omaki s karijem - neslano! 2 žlici omake

mešana solata: sveža rdeča paprika, čebula, kumarica – porcija 150 g. Neslano

Popoldanska malica

drobna hruška

košček doma spečenega mešanega rženega kruha brez soli, namazanega z žličko masla

Večerja

neslana mesna rižota: riž 60 g, puranje prsi 100 g, čebula 50 g, grah iz konzerve 50 g

pečena paprika s česnom – 2 manjši rdeči papriki, 3 stroki česna, olje, kis